Odbor potrdil predlog proračuna 2026: poraba večja, božičnica s prerazporeditvami

Odbor DZ za finance je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2026. V koaliciji so ga pohvalili kot odraz stabilnih javnih financ, opozicijski člani odbora na sejo niso prišli. Ob tem je odbor zavrnil vse predlagane prerazporeditve sredstev, poroča STA.

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je povedal, da je vlada zmanjšala pričakovani obseg prihodkov, načrtovano porabo pa zvišala, med drugim za stroške dela in obrambo.

Izplačilo zimskega dodatka javnim uslužbencem se bo tako kot letos zagotovilo s prerazporeditvami. Vlada je namreč predlog sprememb proračuna za leto 2026 poslala v zakonodajni postopek, še preden je DZ sprejel zakonsko podlago za izplačilo zimskega regresa zaposlenim. Ta sredstva za javne uslužbence tako v proračunskih dokumentih niso predvidena, je pojasnil Boštjančič.

Odhodki višji za pol milijarde evrov

S predlaganimi spremembami se načrtovani prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa povečujejo za 3,2 odstotka oziroma približno 500 milijonov evrov na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

Povečanje načrtovanih odhodkov je Boštjančič pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi višjim transferjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno in povečanjem sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki, navaja STA.

Podpora tudi predlogu o izvrševanju proračunov

Odbor DZ za finance je podprl tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki med drugim določa zvišanje povprečnine za občine ter izplačilo letnega dodatka upokojencem tako kot doslej v petih različnih višinah. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti.

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov, piše STA.

Povprečnina bo znašala 835 evrov

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 810 evrov na prebivalca, pred kratkim pa je z vsemi tremi občinskimi združenji podpisala dogovor o zvišanju tega zneska na 835 evrov. V tem smislu so člani odbora podprli ustrezno dopolnilo.

“Gre za največje nominalno povečanje povprečnine v zadnjih letih,” je dopoldne na začetku seje povedal Boštjančič. Povprečnina za leto 2025 znaša 771,33 evra, prihodnje leto se bo torej zvišala za 8,3 odstotka. Dodal je, da se bo občinam iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele v letu 2026 z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov.

Upokojencem do 470 evrov letnega dodatka

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. V skladu z dopolnilom, o katerem se je Boštjančič dogovoril s predstavniki sindikatov v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, bo uskladitev znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos, poroča STA.

Ne glede na določbe zakona o javnih financah bo lahko vlada o uporabi 10 odstotkov razpoložljivih sredstev proračunske rezerve odločala sama na predlog finančnega ministra. Poslanska skupina SDS je predlagala črtanje tega člena, kar je odbor zavrnil. Je pa sprejel dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin, po katerem bo morala vlada o uporabi teh sredstev obveščati DZ.

Do 520 milijonov evrov za stroške v zdravstvu

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2026 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 520 milijonov evrov, med drugim za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv ter za izvajanje zunajbolnišnične službe nujne medicinske pomoči in izobraževalne dejavnosti.

Prispevek Kapitalske družbe Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je za leti 2026 in 2027 določen v višini najmanj 65 milijonov evrov.

DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2026 in 2027, ki ju je odbor za finance obravnaval danes in v petek, potrjeval prihodnji teden.

V koaliciji zadovoljni

Poslanci koalicije so predlogu proračuna za leto 2026 izrekali podporo. “To ni proračun rezov, ampak proračun močne države in stabilnih javnih financ,” je zadovoljstvo po pisanju STA izrazila Andreja Živic (Svoboda).

“Ta proračun zajema komplet reform, ki smo jih v tem mandatu naslovili v okviru koalicije,” je dejal Soniboj Knežak (SD). Z njim se več kot uspešno naslavlja obnovo po poplavah avgusta 2023, zimski dodatek za upokojence je nujen socialni korektiv, ogromno se vlaga v infrastrukturo, zvišanje izdatkov za obrambo je utemeljeno, je nadaljeval. “Mislim, da je realen odraz nujnih potreb, ki smo jih naslovili, me pa veseli, da kljub temu ostajamo v okviru mednarodnih zavez,” je še dejal o predlogu sprememb proračuna za leto 2026.

Aleš Lipičnik (Svoboda) je menil, da pri načrtovanih proračunskih odhodkih ne gre zgolj za porabo, pač pa za naložbe v prihodnost. Velik del proračuna je namreč posredno in neposredno povezan z investicijami – z investicijami v znanje in inovativnost, konkurenčnost, raziskave in razvoj, je naštel.

Fiskalni svet: Poraba raste hitreje od gospodarske aktivnosti

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je glede proračunov za prihodnji dve leti opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ. “Fiskalna politika se v vedno večji meri odmika od poti, začrtane v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, s katerim se je država zavezala k postopni konsolidaciji, ki bi zagotovila vzdržne javne finance,” je dejal.

Primanjkljaj se ponovno povečuje, namesto da bi se postopno zmanjševal, je spomnil in opozoril, da tekoča poraba, predvsem zaradi dviga stroškov dela v javnem sektorju, raste občutno hitreje kot gospodarska aktivnost, njegove besede povzema STA.

Državni svet skrbi načrtovani primanjkljaj

Državni svet obravnavanega dokumenta ne podpira. Skrbi vzbuja načrtovani proračunski primanjkljaj, je dejal državni svetnik Mitja Gorenšček in opomnil, da država svoje porabe ne zna ustrezno zamejiti glede na prihodke.

“Zato opozarjamo, da se je v trenutnem gospodarskem položaju neodgovorno dodatno zadolževati,” je dejal. Državni svetniki menijo tudi, bi morala vlada pri proračunskem načrtovanju več pozornosti posvetiti postavkam, kjer bi lahko kaj privarčevali, še poroča STA.